Madžarski režiser Béla Tarr je bil za svoj bogati opus in edinstveni slog razglašen kot dobitnik častne nagrade predsednika in upravnega odbora Evropske filmske akademije, ki mu bo v Berlinu podeljena 9. decembra.
Nocoj na filmska platna prihaja slovenski mladinski film Šepet metulja v režiji Alena Pavšarja. Premierna projekcija bo v prostorih kinematografa Cineplexx Ljubljana Rudnik. Film bo od 12. oktobra na voljo tudi v drugih izbranih kinematografih.
V ameriški filmski produkciji ni ravno ogromno filmov, ki bi tematizirali korejsko vojno. Ameriško interpretacijo konflikta bomo dobili v novem filmu, ki se bo temi približal prek resnične zgodbe duhovnika, ki se je proslavil kot vojni junak.
Film Amazonka, največja reka na svetu (1918) zaradi svoje dolžine, teme in kvalitete kompozicije velja za redek dragulj brazilske kinematografije. Po skoraj sto letih, kolikor je bil pogrešan, so ga v začetku leta znova odkrili v češkem arhivu.
Na čelu žirije 18. filmskega festivala v Rimu bo mehiški igralec, režiser in producent Gael Garcia Bernal, ki ima tudi hollywoodsko kariero. Festivalsko nagrado za življenjsko delo bosta prejela igralka Isabella Rossellini in skladatelj Šigeru Umebajaši.
Na 26. Festivalu slovenskega filma Portorož je kot najboljši celovečerec slavil eksperimentalno-dokumentarni film brez dialogov Ne misli, da bo kdaj mimo. Film podpisuje Tomaž Grom, ki je odnesel tudi vesno za najboljšo izvirno glasbo.
V letu 2022 je slovenska AV-industrija ustvarila okoli četrt milijarde evrov prihodkov - upoštevanje multiplikativni učinek, se ta znesek povzpne na 450 milijonov evrov. Kot kaže načrt razvoja, bi se lahko prihodki do leta 2030 zvišali na milijardo evrov.
Marko Šantić v svojem novem filmu, Zbudi me, tematizira izmuzljivost spomina in (ne)zmožnost novih začetkov. Kaj, če bi nekega dne izgubili večino svojih spominov - in potem s perspektive zunanjega opazovalca ugotovili, da ste negativec v lastni zgodbi?
Umrl je scenarist in režiser Terence Davies, najbolj znan po filmu Distant Voices, Still Lives (Oddaljeni glasovi, tihožitja) iz leta 1988. Ta avtobiografski portret liverpoolskega delavskega razreda velja za enega od vrhuncev britanske kinematografije.
Če ima filmski opus Žige Virca rdečo nit, je to ideja, da se je vzvišenim temam nacionalne zgodovine, če nočemo ob njih jokati, bolje smejati. Sicer je pa že Marx vedel, da se zgodovina vedno ponavlja dvakrat, najprej kot komedija in nato kot farsa.
