Jurija Kraigherja – Žoreta je letalo popeljalo čez marsikatero polje, številne dogodivščine, čudovite pokrajine in pretresljive prizore.
Ljubljanski kino Kinodvor je na 21. konferenci mednarodne mreže Europa Cinemas, ki je potekala od 21. do 24. novembra v Lizboni, dobil prestižno nagrado Europa Cinemas za najboljši program 2019.
Pred filmom Zgodbe iz kostanjevih gozdov je evropska premiera, ki jo bo doživel na 23. mednarodnem festivalu Tallin Black Nights, nekaj dni kasneje bo deležen še azijske, in sicer na 50. mednarodnem indijskem festivalu v Goi.
Kolumbijski kandidat za tujejezičnega oskarja (in eden od nagrajenih filmov Liffa) je hipnotičen, neverjetno gledljiv zdrs v anarhijo, ki pokaže, kako zlahka s posameznika v resnici odpadejo spone civilizacije.
Indijski režiser Ritesh Bratra šest let po Okusih po ljubezni znova prinaša novo toplo, a hkrati grenko-sladko zgodbo iz Mumbaja, v kateri se v nenavadnih okoliščinah rodi ljubezen, ujeta v predsodke indijske družbe.
Z brazilskim filmom Greta se danes odpira festival LGBT, ki letos prinaša 26 celovečernih in 16 kratkih filmov iz 30 držav. Organizatorji usmerjajo pozornost predvsem v produkcije, ki naslavljajo transspolne in interspolne teme.
Nobelovka Svetlana Aleksijevič je za svojo prvo knjigo Vojna nima ženskega obraza (1983) zbirala zgodbe ruskih žensk, ki so se v drugi svetovni vojni borile na strani Rdeče armade - kot bolničarke, ostrostrelke, tankistke, pilotke, topničarke . . .
Diana Budisavljević je bila Avstrijka, ki je v času NDH iz Jasenovca rešila več kot 10. 000 srbskih otrok. Njena zgodba je bila pozabljena, vse dokler v roke režiserke Dane Budisavljević, tudi zaradi istega priimka, ni prišel Dnevnik Diane Budisavljević.
V Srbiji obstaja več kot petsto družin, ki si zaman prizadevajo najti svoje otroke. Staršem so v devetdesetih letih v porodnišnicah rekli, da so njihovi novorojenčki umrli, v resnici pa naj bi jih nezakonito prodajali v posvojitev.
Tridnevno festivalsko dogajanje Novega slovenskega kina v nemški prestolnici, ki ga drevi uvaja film Ne bom več luzerka, poleg slovenskih celovečercev prinaša še kratkometražce, pogovore z ustvarjalci, poezijo in fotografsko razstavo in iz naših logov.
