Danska komična drama Nažgani je pravkar osvojila oskarja za najboljši mednarodni film, a v Hollywoodu očitno ne verjamejo, da ga bodo Američani gledali. Zato bodo posneli svojo različico, v kateri bo morda nastopil Leonardo DiCaprio.
Stavke, nacizem, odporniško gibanje, izdaje, zapori, taborišča, smrti, povojno navdušenje in razočaranje. V zgodbi Hermine Seničar, posameznice v vrtincu prelomnih dogodkov, ki danes nima niti svojega groba, se zrcalijo ključni dogodki nedavne zgodovine.
Dokumentarec Vojsko - moja rodna vas pripoveduje zgodbo Vojskega in Vojskarjev skozi čas. Enourni dokumentarni film, ki je nastal v okviru Šinkovčevih dnevov poezije, si lahko ogledate drevi na Televiziji Slovenija.
3600 najstniških cinefilov iz 38 evropskih držav je za svoj najljubši film izbralo norveški celovečerec Preko meje režiserke Johanne Helgeland. V projektu, ki ga organizira Evropska filmska akademija, so sodelovali tudi mladi iz Slovenije.
"Naposled so oskarji postali podobni podelitvam evropskih filmskih nagrad, za katere vedno stokamo, da so dolgočasne," ugotavlja Marcel Štefančič Jr. , ki ga je letošnji vrhunec sezone nagrad pustil hladnega.
Oskarja za najboljši film je prejel film Dežela nomadov, katerega režiserka Chloe Zhao se je razveselila tudi nagrade za najboljšo režijo. Za najboljši mednarodni film je zlati kipec odnesel Thomas Vinterberg za film Nažgani.
Po dvomesečnem zamiku zaradi epidemije bo drevi potekala 93. podelitev filmskih nagrad oskar. Prireditev bo krajša od običajnih, dogajanje bo razkropljeno na več prizorišč.
Preminila je igralka Ljerka Belak, ki je v svoji bogati karieri upodobila tako močne ženske iz svetovne in slovenske dramske klasike kot tudi komične like. Vpisala se je tudi v zgodovino slovenskega filma.
Podeljene so tako rekoč še zadnje filmske nagrade pred oskarji, ki veljajo za nekakšno njihovo protiutež. Zlate maline, ki jih tradicionalno podelijo dan pred oskarji, tako nadaljujejo tradicijo sramotenja najbednejših filmov in igralcev leta.
A. Sorkin v Sojenju čikaški sedmerici ponuja učno uro zgodovine o radikalni levičarski politiki šestdesetih let v ZDA. Bolj kot protikapitalistične in protiimperialistične ideje nove levice ga zanima mainstreamovska prilika o "družbeni pravičnosti".
