Antikrist (2009)

Antichrist | 109 minut

Recenzije - Antikrist

• 

  Mladina

  Lars von Trier je lansiral filmsko gibanje Dogma, da bi film očistil zadušljive artificielnosti in ga vrnil v njegovo izhodiščno, naturalistično, »naravno« stanje, toda en passant je sam - vključno s svojimi filmi a la Manderlay in Direktor - postal tako irelevanten kot najbolj artificielni filmi. Ker pa je prevelik narcis, da bi užival v tej depresivni, neprostovoljni anonimnosti, in ker se zaveda, da film ni medij za luzerje, ampak za patološke iluzioniste, ki pričakujejo ostre reakcije, je svoje ponovno vstajenje zložil iz provokativnega naslova, pikantne smrti otroka in hardcore seksa, de facto torture porna, prekritega z morbidnostjo, ob kateri bi zardevala celo Bergman in Tarkovski, ki žal nista nikoli padla v tako kastrativno nemilost, da bi potrebovala šokantni comeback. [več..]

  8 / 10

  Objavljeno: 23.04.2010
• 

  rtvslo.si

  Že od prvih morbidno poetičnih prizorov Antikrista dalje je človeku jasno, da ima pred seboj skrbno premišljeno umetnino. A ga ni zato nič manj neprijetno gledati.Von Trier že prvih kadrih pokaže, da z nami ne bo ravnal v rokavicah: medtem ko se zakonca v drugi sobi ljubita, se njun malček, očaran od sneženja, skobaca iz stajice, zleze na okensko polico in nato omahne v globino. V črno-beli tehniki in z bobnečo Handlovo arijo za glasbeno podlago. Pretenciozno? Vsekakor, a tudi učinkovito.
  Če nočete vedeti ničesar o zapletu filma, ne berite naprej.V prvem poglavju (film je razdeljen na štiri poglavja, ki so nemara alegorija "korakov" v procesu žalovanja, kot ga razume moderna psihologija) se zakonca odpravita v kočo v gozdu, da bi tam lažje predelala svoje gorje. On (Willem Dafoe) je psiholog, poosebitev razvetljene moške racionalnosti, skorajda malce preveč navdušen nad idejo, da bo zdravljenje zlomljene žene njegov naslednji projekt. Ona (Charlotte Gainsbourg) je do polovice napisala dizertacijo o lovu na čarovnice in demonizaciji žensk v srednjem veku. Njuno posestvo se, čeprav se bo izkazalo za vse prej kot bukolično idilo, imenuje Eden (Raj) - a če v Njem nekako še vidimo klenega Adama, pa je Ona kvečemu Lilit, Evina mitološka predhodnica, prva Adamova žena (v srednjeveškem (!) izročilu pa demonska sila, ki pogublja moške). [več..]

  7 / 10

  Objavljeno: 19.11.2009