Being Flynn (2012)

102 minut

Recenzije - Being Flynn

• 

  Iztok Gartner

  Tole je končno vloga, na katero je lahko Robert De Niro po dolgem času ponosen. Pa še Taksisu se pokloni, ko fura svoj yellow cab. Če prav pomislim, mu ne manjka dosti do Travisa Bickleja, ki mu primeša še Maxa Cadyja iz Rta strahu, ko se mu zasuče in besni na vse okoli sebe. A brez skrbi, to ni take vrste film, to so le moje primerjave v dramski zgodbi o očetu in sinu, ki se po dolgem času spet srečata na ulicah Bostona. Oče, Jonathan Flynn (Robert De Niro), ki zase misli, da je vrhunski pisatelj, ki pač čaka, da ga nekdo odkrije (“America has produced only three classic writers – Mark Twain, J.D. Salinger and me. I’m Jonathan Flynn. Everything I write is a masterpiece. And soon, very soon, I shall be known.”), je dejansko malce čez les, če povem po domače. Mešanica kolerika, nasilneža, humorista, čudaka in sanjača, če nadgradim. [več..]

  6 / 10

  Objavljeno: 14.08.2012
• 

  Filmski kotiček

  »Amerika je svetu ponudila le tri zares pomembna pisatelja. Marka Twaina, J.D. Salingerja in mene. Moje ime je Jonathan Flynn.« Nekako tako se predstavi Robert De Niro, starejši izmed dveh Flynnov, samodeklarirani pesnik, rasistično-homofobični samec in prevarant, ki v jeseni življenja še vedno ni opustil ideje, o veliki pisateljski karieri. Jonathan se preživlja s taksiranjem in se nekoliko neskromno razglaša za vzornega državljana, a pri tem pozablja na kriminalno kartoteko in leta prebita za rešetkami. Nekako tako, kot je dolgo nazaj pozabil na družino, ki jo je nekoč imel. Družino, ki jo je zapustil takrat, ko ga je ta najbolj potrebovala. Njegov potomec Nick (Paul Dano) je otroštvo preživel ob materi (Julianne Moore), razpeti med dvema službama in iskanjem ustreznega nadomestnega očeta in partnerja, ki ga ni nikoli našla. Nick je v otroštvu najraje prebiral očetova pisma iz zapora in prav ta pisma so v Nicku zanetila željo po pisanju. [več..]

  7 / 10

  Objavljeno: 16.07.2012