Oslo, 31. avgusta (2011)
Oslo, 31. august | 95 minut

Oslo, 31. avgusta
Oslo, 31. avgusta
Drama
V kinu od: 18.05.2011 (svetovna premiera)
Režija: Joachim Trier
Scenarij: Pierre Drieu La Rochelle, Joachim Trier
Igralci: Anders Borchgrevink, Andreas Braaten, Hans Olav Brenner, Malin Crepin, Petter Width Kristiansen, Johanne Kjellevik Ledang, Anders Danielsen Lie, Emil Lund, Tone Beate Mostraum, Ingrid Olava, Renate Reinsve, Øystein Røger, Kjærsti Odden Skjeldal, Iselin Steiro, Aksel Thanke
Država: Norveška
IMDB7.6 / 10
MetaCriticts84 / 100

Vsebina - Oslo, 31. avgusta

Anders bo kmalu končal program odvajanja od drog, ki se izvaja na podeželju, zato mu dovolijo, da se odpravi v mesto in si začne iskati službo. Svoj izhod podaljša čez noč – pohajkuje naokrog in se srečuje s starimi prijatelji. Življenje mu je bilo naklonjeno, saj prihaja iz dobro situirane družine, je inteligenten in lep, zato se zdaj, ko se je rešil pekla drog, nikakor ne more sprijazniti s tem, da je svoje življenje praktično zapravil in ob tem pustil na cedilu vse, ki so mu bili blizu.

Napovedniki

Recenzije - Oslo, 31. avgusta

  • Režiser Joachim Trier je svoj drugi film deloma ustvaril po romanu Izplamtevanje, ki ga je leta 1931 napisal francoski pisatelj Pierre Drieu la Rochelle. Zgodba govori o Andersu (Anders Danielsen Lie), ki je vrsto let užival mamila, zdaj pa se pri 34 letih skuša vključiti nazaj v družbo. Anders v uvodnem prizoru stoji ob reki, v jakno si naloži kamne, k prsim si pritisne manjšo skalo in stopi v reko. Leta 1941 si je enako usodo izbrala znamenita pisateljica Virginia Woolf (kar lahko vidimo tudi na začetku filma Ure do večnosti).
    rtvslo.si
    Režiser Joachim Trier je svoj drugi film deloma ustvaril po romanu Izplamtevanje, ki ga je leta 1931 napisal francoski pisatelj Pierre Drieu la Rochelle. Zgodba govori o Andersu (Anders Danielsen Lie), ki je vrsto let užival mamila, zdaj pa se pri 34 letih skuša vključiti nazaj v družbo. Anders v uvodnem prizoru stoji ob reki, v jakno si naloži kamne, k prsim si pritisne manjšo skalo in stopi v reko. Leta 1941 si je enako usodo izbrala znamenita pisateljica Virginia Woolf (kar lahko vidimo tudi na začetku filma Ure do večnosti). [več..]
    10 / 10
    Objavljeno: 24.10.2012
  • Kako dolgih je lahko 24 ur? Koliko odločitev moraš sprejeti v enem samem samcatem dnevu? Kolikokrat lahko pri tem zaideš s spoti? Kolikokrat si premisliš? Koliko porazov lahko doživiš – in še pomembneje: jih je mogoče premagati? Preden norveški režiser Joachim Trier v svojem drugem celovečercu začne odgovarjati na zgornja vprašanja, gledalca popelje v svet,
    Portal siol.net
    Kako dolgih je lahko 24 ur? Koliko odločitev moraš sprejeti v enem samem samcatem dnevu? Kolikokrat lahko pri tem zaideš s spoti? Kolikokrat si premisliš? Koliko porazov lahko doživiš – in še pomembneje: jih je mogoče premagati? Preden norveški režiser Joachim Trier v svojem drugem celovečercu začne odgovarjati na zgornja vprašanja, gledalca popelje v svet, "ki je obstajal nekoč". V kolaž podob mesta, ki je nekoč obstajalo, podob, ki jih s svojimi srečnimi spomini pospremijo njegovi prebivalci – prebivalci, ki so v Oslo prispeli polni upanja, zagona in ambicij pri uresničevanju svojih sanj … [več..]
    9 / 10
    Objavljeno: 23.10.2012
  • Pozabite na vse tiste filme o zombijih, ki ste jih videli. Pozabite na vse tiste mrtve, ki se vračajo. Danes – v pogojih vse bolj čistega, neoliberalnega kapitalizma – vrnitev med žive ni več mogoča. Ko enkrat izpadeš, ne moreš več nazaj. Ko enkrat izpadeš, si mrtev – in živi nate gledajo zviška, s prezirom in skepso. Življenje je pač battlefield, nadaljevanje kapitalizma z drugimi sredstvi. Ali pa še bolje: ne pozabite na vse tiste filme o zombijih, ki ste jih videli. Mar niso prav zombiji tisti, ki jim ne pustijo, da bi se vrnili med žive – med konzumente? Hočejo konzumirati, kažejo strašno slo po izpolnjevanju nalog, ki jim jih nalaga kapitalizem – a jih ne pustijo nazaj. Ker so izpadli.
    Mladina
    Pozabite na vse tiste filme o zombijih, ki ste jih videli. Pozabite na vse tiste mrtve, ki se vračajo. Danes – v pogojih vse bolj čistega, neoliberalnega kapitalizma – vrnitev med žive ni več mogoča. Ko enkrat izpadeš, ne moreš več nazaj. Ko enkrat izpadeš, si mrtev – in živi nate gledajo zviška, s prezirom in skepso. Življenje je pač battlefield, nadaljevanje kapitalizma z drugimi sredstvi. Ali pa še bolje: ne pozabite na vse tiste filme o zombijih, ki ste jih videli. Mar niso prav zombiji tisti, ki jim ne pustijo, da bi se vrnili med žive – med konzumente? Hočejo konzumirati, kažejo strašno slo po izpolnjevanju nalog, ki jim jih nalaga kapitalizem – a jih ne pustijo nazaj. Ker so izpadli. [več..]
    7 / 10
    Objavljeno: 19.10.2012
  • Po opaženem dolgometražnem prvencu Repriza (Reprise, 2006) je dansko-norveški režiser Joachim Trier potreboval celih pet let za realizacijo svojega drugega filma. Z Reprizo je osvojil glavno nagrado v Karlovih Varih, nagrajen je bil tudi v Rotterdamu, Torontu, Istanbulu… Torej, zelo uspešen debi, ki je na svetovni filmski zemljevid postavil takrat 32-letnega režiserja in mnogi smo z zanimanjem čakali Trierjev novi izdelek, ki smo ga, v sklopu zadnjega Liffa, imeli priložnost videti tudi pri nas. Podobno kot v prvencu, Trier v središče postavlja predstavnike mlajše generacije, ko nam skozi oči depresivnega zdravljenega odvisnika s samomorilskimi nagnjenji, predstavi dalekosežnost napačnih odločitev, storjenih na tistem občutljivem prehodu, ki mu rečemo adolescenca.
    Filmski kotiček
    Po opaženem dolgometražnem prvencu Repriza (Reprise, 2006) je dansko-norveški režiser Joachim Trier potreboval celih pet let za realizacijo svojega drugega filma. Z Reprizo je osvojil glavno nagrado v Karlovih Varih, nagrajen je bil tudi v Rotterdamu, Torontu, Istanbulu… Torej, zelo uspešen debi, ki je na svetovni filmski zemljevid postavil takrat 32-letnega režiserja in mnogi smo z zanimanjem čakali Trierjev novi izdelek, ki smo ga, v sklopu zadnjega Liffa, imeli priložnost videti tudi pri nas. Podobno kot v prvencu, Trier v središče postavlja predstavnike mlajše generacije, ko nam skozi oči depresivnega zdravljenega odvisnika s samomorilskimi nagnjenji, predstavi dalekosežnost napačnih odločitev, storjenih na tistem občutljivem prehodu, ki mu rečemo adolescenca. [več..]
    7 / 10
    Objavljeno: 08.05.2012
Filmi, kjer še igrajo
Malin Crepin | Anders Danielsen Lie | Tone Beate Mostraum | Renate Reinsve
Sameblod
Studio Sex
Novo TV Spored
Aktualni pretočni filmi
Najboljši filmi 2019
Oskarji 2020
Kino spored
Filmi, ki trenutno igrajo v kinu