Ne bom več luzerka (2018)

85 minut

Recenzije - Ne bom več luzerka

• 

  Deseta umetnost

  “Mislil sem, da bo vaši generaciji lažje, pa se je izkazalo, da ste še petkrat bolj najebali,” reče oče (Branko Završan) svoji hčerki Špeli (Eva Jesenovec), umetnostni zgodovinarki, ki tik pred svojim 30. rojstnim dnevom spozna, da je “luzerka”. Vsi njeni prijatelji so jo v želji po boljšem zaslužku popihali v tujino (med drugim tudi njen fant), sama pa vztraja doma in se preživlja s slabo plačanimi zaposlitvami za določen čas in delom na črno. In kar je še huje; ker ni zmožna plačevati najemnine za lastno stanovanje, se mora vrniti nazaj domov k staršem, ki jo po eni strani pomilujejo, po drugi pa neprestano morijo z vprašanji o tem, kdaj bo našla redno službo in se zresnila. Zgodba, ki je verjetno marsikateremu mlademu izobražencu še kako dobro poznana, je uspela najti pot na velika platna s filmom Ne bom več luzerka v režiji Urše Menart. [več..]

  9 / 10

  Objavljeno: 17.04.2019
• 

  Filmstart.si

  Ogled filma Ne bom več luzerka (2018) resnično deluje kot branje priročnika za preverjanje gledalčeve resničnosti – če v njej vse deluje tako, kot je treba, ali bi v resnici lahko stvari tekle bolje. Reality check 101, torej. Po slovensko bi lahko rekli tudi “Preverjanje resničnosti za telebane”. Film izvrstno postavi ogledalo klavrnim razmeram v trenutni ne-čisto-zares mladi/odrasli generaciji, ki se v veliki meri ukvarja vsaj z enim, če že ne kar z vsemi problemi, ki jih je glavni junakinji na vrat uspešno obesila režiserka filma Urša Menart. [več..]

  7 / 10

  Objavljeno: 31.03.2019
• 

  Mladina

  “Nekaj moraš naredit, borit se moraš, ne moreš samo spizdit,” ponavlja Špela (Eva Jesenovec) svojim vrstnicam in vrstnikom, ki so “pobegnili” v tujino in kanijo tam tudi ostati. “Tukaj mi ni več fajn,” pravi njen fant, lole z laptopom, ki “pobegne” v Frisco. “Tukaj ni nič – ni motivacije!” Sama vztraja v Sloveniji, pa četudi vztrajati v Sloveniji za njeno generacijo pomeni vztrajati v prekarnosti – in negotovosti, nestabilnosti, neenakosti, prikrajšanosti, brezpravnosti, ponižanju, bolečini. Že pred leti je diplomirala iz umetnostne zgodovine, toda v Muzeju moderne umetnosti je ne najdemo med kustosinjami, temveč za šalterjem – pa še to le honorarno, začasno, slabo plačano, prekarno. Da bi preživela, tu in tam pod pultom proda kako svojo stvar, recimo fotoaparat (pod ceno), popoldne pa tezgari še na bazenu, toda službe v muzeju ne dobi. [več..]

  7 / 10

  Objavljeno: 22.03.2019
• 

  GledalBom

  Slovenski filmarji radi upodobijo junaka, ki je ujet v spiralo obupa na poti k dnu. S tem opozarjajo na krivice v družbenem ustroju, na šibkost človekovega značaja, ali pa preprosto ne marajo svojih junakov ali celo gledalcev. Kot namigne že naslov igranega prvenca Urše Menart, se ona te zgodbe loti drugače. Glavno junakinjo Špelo spremljamo na trnovi poti osamosvajanja, pri katerem se zdi, da za vsak poskus koraka naprej pade dva nazaj. Razmerje, kariera, finančna varnost, vse se ji podira kot hiša iz kart, vendar hitro ugotovimo, da film oziroma njegova avtorica krivde za to ne skuša zvrniti na nobenega izmed običajnih osumljencev. Resda je sodobna družba karneval metanja polen pod noge milenijcem, ki jih nikjer ne čakajo službe ali socialna varnost, vendar to ni fokus tega filma. [več..]

  Objavljeno: 12.09.2018