Mandy (2018)

121 minut

Recenzije - Mandy

• 

  rtvslo.si

  Kdor nikoli ni izgubil vere vanj, bo v Mandy videl vrnitev v zlate čase testosteronskih eskapističnih akcionerjev tipa Brez obraza (1997) in Con Air (1997), pa tudi dediščino Cageevih zgodnejših, manj konvencionalnih podvigov (Divji v srcu, 1990). Zaplet drugega celovečerca italijansko-kanadskega režiserja Panosa Cosmatosa je linearen, ogrodje pripovedi preprosto. Dogajanje nas prestavi v leto 1983 (najbrž samo zato, ker je estetika osemdesetih trenutno tako zelo v trendu), kjer ob vznožju gorovja ob puščavi Mojave Red (Nicolas Cage) in Mandy (Andrea Riseborough) živita v tihi gozdni idili. Njuna od civilizacije odrezana ljubezen ima pridih mističnosti; včasih ju motijo le čudne sanje, prvi znanilci nečesa temačnega na obzorju. Mandy po naključju pritegne pozornost Jeremiaha (Linus Roache), vodje nasilnega verskega kulta, ki se odloči, da jo mora vključiti v svoj harem. Ponjo pošlje več svojih fanatičnih podrepnikov in peščico temačnih motoristov, ki so videti kot najbolj hardcore metalska ekipa vseh časov (nikoli ni jasno, ali so samo poblazneli od LSD-ja, ki ga varijo, ali pa so dejansko demonske pojave). Mandy ugrabijo, Reda prevežejo z bodečo žico in ga prepustijo smrti. Ko se okrvavljeni, napol nezavestni možak izvleče iz vezi, smo šele nekje na sredini filma. Do tega trenutka je bil Cage v ozadju, karakteriziran samo kot "Mandyjin mož"; od te točke pa do konca sledi samo še krvavo maščevanje z Redom v prvem planu. [več..]

  8 / 10

  Objavljeno: 15.11.2018
• 

  Filmoljub

  Moj notranji geek, cineastični art-fag v meni in moja težkometalska duša so se prisrčno rokovali, se objeli in šli družno na pivo. Med huronskim veseljačenjem so se strinjali, da takega presenečenja nad performansom in fotografskim stilizmom bržčas niso bili deležni od Johna Wicka (2014) Stahelskega, razkošno fetišistične ekstravagance od Neonskega demona (2016) Windinga Refna in brezkompromisne avtorske vizije od Antikrista (2009) von Trierja. Jaz kot celota bi dodal še to, da si nisem mislil, da bo prav Nicolas Cage protagonist najbolj norega, edinstvenega in najdrznejšega neodvisnega projekta, kar sem jih videl letos. Kaj šele, da bo to divje nekonvencionalna maščevalska fantazija z morasto mitologijo heavy metala (glej tudi zabavni Deathgasm), freudovsko patologijo in krvavo satiričnimi aluzijami na neizbrisne grehe krščanstva. [več..]

  7 / 10

  Objavljeno: 24.09.2018
• 

  Deseta umetnost

  Nicolas Cage je v svoji dolgoletni karieri resda igral v marsikaterem zmazku, vendar pa se na vsake toliko časa zanj najde projekt, v katerem dokaže, da je še vedno igralski as in daleč od upokojitve. Pred leti je tako presenetil v mračni drami Joe, letos pa se je spustil iz vajeti s psihadelično strašljivko Mandy, sicer drugim celovečernim filmom režiserja in soscenarista Panosa Cosmatosa. Zgodba, postavljena v leto 1983, spremlja gozdarja Reda (Cage) in njegovo dekle, umetnico Mandy (Andrea Riseborough), ki živita v odmaknjeni koči sredi gozda. Mandy nekega dne med sprehodom naleti na skupino verskih fanatikov pod vodstvom psihopatskega Jeremiahe (Linus Roache), ki dekle ugrabi in živo žažge pred Redovimi očmi, ta pa se kasneje odpravi na maščevalni pohod. [več..]

  8 / 10

  Objavljeno: 17.09.2018

Video recenzije

28.11.2018

Mandy - Jeremy Jahns Movie review