Jaz, Daniel Blake (2016)

I, Daniel Blake | 100 minut

Recenzije - Jaz, Daniel Blake

• 

  Filmski kotiček

  [več..]

  7 / 10

  Objavljeno: 27.02.2017
• 

  Filmoljub

  Ken Loach je ime, ki ga pozna vsak pravoverni cineast, zlasti tak, ki je ljubitelj angleške družbeno-politično angažirane drame; in veliki britanski režiser je ob rojaku Miku Leighu gotovo prvak sodobnega filmskega socialrealizma. Pred desetimi leti je v Cannesu navdušil z zgodovinskim prikazom mladega revolucionarnega gibanja The Wind That Shakes the Barley (2006) in si prislužil prvo zlato palmo; drugo pa mu je (poleg bafte ter nominacij za goyo, cezarja in drugih) pri njegovih častitljivih osemdesetih letih — torej kot najstarejšemu dobitniku tega odličja sploh — prinesel ganljivo stvaren prikaz ostarelega Angleža in njegovega jalovega boja z državnimi mlini na veter. [več..]

  8 / 10

  Objavljeno: 14.02.2017
• 

  Mladina

  Daniel Blake je star 59 let. Kakšne so možnosti, da jih bo dočakal 60? Minimalne: Britanija varčuje, socialna država se je upognila, tisti njen del, ki še »deluje«, pa je tako zbirokratiziran, da je videti kot igra na srečo. Blake je ovdoveli mizar iz Newcastla, ki ima hude težave s srcem, zato ne sme delati, toda ko po spletu okoliščin izpolni napačen formular, se izkaže, da do socialnega nadomestila ni upravičen, ker naj bi bil za delo sposoben – da bi bil sploh upravičen do kakršnegakoli socialnega nadomestila, se mora znova prijaviti, medtem pa aktivno iskati delo (ki ga itak ne more opravljati), in sicer 35 ur tedensko, kar mora potem tudi dokazati. In tako dalje. [več..]

  7 / 10

  Objavljeno: 03.02.2017
• 

  Filmstart.si

  Film je že dolga leta tudi sredstvo za ozaveščanje javnosti o mnogih problemih in zelo znan primer je letošnji okoljevarstveni dokumentarec Leonarda DiCapria Pred potopom (Before the Flood, Fisher Stevens), toda nekateri filmarji temu posvetijo lep del življenja in ne le en sam film. K njim lahko prištejemo Britanca Kena Loacha, ki je, pri osemdesetih letih starosti, preklical svoj pokoj in posnel celovečerec Jaz, Daniel Blake (I, Daniel Blake, 2016), s katerim je tudi prejel zlato palmo na letošnjem canskem festivalu. [več..]

  8 / 10

  Objavljeno: 24.11.2016
• 

  rtvslo.si

  Ken Loach ni avtor, ki bi skušal koga v kino zvabiti z obeti eskapistične zabave, in film, s katerim je letos v Cannesu osvojil zlato palmo, ni nobena izjema. Jaz, Daniel Blake je melodramatična, na trenutke pridigajoča parabola o svetu, v katerem živimo - a to še ne pomeni, da ne bo zadela, kjer boli. Po dveh (relativno!) frivolnih izletih v mirnejše filmske vode (Jimmyjev dom in predvsem Angelski delež) se Ken Loach, starosta socialnega realizma in donkihotski borec britanske levice, vrača k temi, ki mu je najbolj pisana na kožo: k brezkompromisnim freskam ponižanj, ki jih delavski razred trpi v kapitalizmu. Če ne bi bil prav Loach sinonim za take zgodbe, bi ga lahko skoraj obtožili, da je navdih lani poiskal pri Francozu Stéphanu Brizéju (Zakon trga) ali še leto prej pri bratih Dardenne (Dva dneva, ena noč) - tako pa lahko verjetno pridemo le do samoumevnega sklepa, da tovrstne socialne skrbi ne ostajajo le na eni strani Rokavskega preliva. [več..]

  9 / 10

  Objavljeno: 18.11.2016