Nemirna obala (2015)

A Bigger Splash | 120 minut

Recenzije - Nemirna obala

• 

  Iztok Gartner

  Vsak film, ki se začne z nago Tildo Swinton, ki stoji na odru pred polnim štadionom in potem še fuka, je vreden naše pozornosti. Tudi zato, ker to isto Tildo Swinton, sicer rokovsko in režisersko zvezdnico Marianne Lane, ki s svojim mladim ljubimcem uživa v Italiji, zmoti prihod starega prijatelja... [več..]

  6 / 10

  Objavljeno: 25.12.2016
• 

  Filmoljub

  Erotična psihodrama, pod katero je podpisan sicilijanski režiser Luca Guadagnino (naslov je povzet po sliki A Bigger Splash britanskega slikarja pop arta Davida Hockneyja iz leta 1967), je nekoliko prirejeni rimejk francosko-italijanske drame La piscine (1969) z Alainom Delonom, Romy Schneider, Mauriceom Ronetom ter mlado Jane Birkin. Film je nastal v času, ko se je umetniški stilizem francoskega novega vala že umikal žanrskim trendom Novega Hollywooda; režiser Jacques Deray (1929—2003) je bil posebej navdušen nad ameriško noir estetiko in vzdušno psihološko napetostjo kriminalnih trilerjev. V svoji zgodbi spremlja slavno igralko in neuspešnega pisatelja, ki se jima na oddihu v vili na Azurni obali nepričakovano pridružita njen nekdanji ljubimec in njegova mladoletna hči. [več..]

  6 / 10

  Objavljeno: 11.10.2016
• 

  Filmstart.si

  Zamudniki projekcije z lanskega Liffa smo si lahko pred kratkim v ljubljanskem Kinodvoru ogledali najnovejši film italijanskega režiserja Luce Guadagnina z naslovom Nemirna obala (A Bigger Splash). Film je v osnovi “remake” Umora v bazenu (La piscine), ki je imel v glavni vlogi Alaina Deloina, enega najboljših evropskih igralcev vseh časov. Guadagnino se tudi sam lahko pohvalil z zelo zavidljivo igralsko zasedbo, kateri poveljujeta izkušena Ralph Fiennes in Tilda Swinton s podporo mladih, v Hollywood prodirajočih Mathiasa Schoenaertsa (Umazan denar, Dansko dekle) in Dakote Johnson (Petdeset odtenkov sive). Italijan je v svoji karieri posnel že okoli dvajset filmov in med njegovimi deli najdemo tudi ogromno dokumentarcev, toda po mnenju mnogih je največji uspeh dosegel s svojim zadnjim celovečercem Io sono l’amore (I Am Love). Njegov rojak Sorrentino je velik uspeh požel z Mladostjo (Youth). Je bil Guadagnino podobno učinkovit? [več..]

  5 / 10

  Objavljeno: 15.03.2016
• 

  rtvslo.si

  Italijan Luca Guadagnino nam hoče z Nemirno obalo ponuditi seksi, čuten psihološki film noir, natrpan z zvezdniškimi imeni in oplemeniten z aktualno družbenopolitično kritiko. A njegov film je, pod črto, (pre)plitek bazen, ki ponuja več sloga kot vsebine. Najprej najosnovnejši podatki. Nemirna obala - slovenski naslov na žalost zabriše referenco na slavno popart umetnino Davida Hockneyja, ki je s svojo podobo presekane počitniške idile še kako pomembna - ni adaptacija biografske drame A Bigger Splash (1975), ki popisuje Hockneyjev razhod z ljubimcem Petrom Schlesingerjem, ampak remake erotičnega trilerja La Piscine, v katerem so bili leta 1969 vroči Alain Delon, Jane Birkin in Romy Schneider. Italijanski režiser Luca Guadagnino (I Am Love) je ohranil imena vseh štirih protagonistov in osnovni zaplet, si je pa med drugim vzel to svoboščino, da je dogajanje z Azurne obale preselil na italijanski ognjeniški otok Pantelleria, in tako zgodbo prestavil v neposredno bližino brbotajoče begunske krize (politični komentar v pripoved vstopa prek preslišanih televizijskih poročil in na trenutke vzbuja vtis prisiljene, skoraj eksploatacijske relevantnosti in aktualnosti, ki je bila naknadno stlačena v film). [več..]

  6 / 10

  Objavljeno: 19.02.2016
• 

  Mladina

  “Ko so se Rolling Stonesi osamosvojili, so pobili svoje očete in matere. Prva žrtev tega je bil seveda Brian Jones,” pravi Harry (Ralph Fiennes), glasbeni producent, ki je nekoč delal z Rolling Stonesi. Jasno, Brian Jones, originalni vodja Rolling Stonesov, ki sta ga Mick Jagger in Keith Richards zlagoma prerasla, zasenčila in odpihnila, je – ves depresiven, zadet, zadrogiran – utonil v bazenu. Nemirna obala, rimejk Derayevega noir trilerja Bazen (1969), se dogaja ob bazenu italijanske vile, kjer se spletajo napetosti, tesnoba, hedonizem, manipulacije in paranoja med stalno zadetim Harryjem, njegovo eks, Marianne (Tilda Swinton), rock zvezdo, ki je izgubila glas, in njenim novim ljubimcem (Matthias Schoenaerts), filmskim režiserjem. [več..]

  7 / 10

  Objavljeno: 19.02.2016
• 

  Filmski kotiček

  Italijanski režiser Luca Guadagnino je nase prvič resneje opozoril z romantično dramo Jaz sem ljubezen (Io sono l'amore, 2009), s Tildo Swinton v glavni vlogi. Sodelovanje z odlično angleško igralko je ena izmed stalnic njegove kariere: Swintonova igrala že v avtorjevem celovečernem prvencu The Protagonists (1999), dokaj neodmevna drama Melisa P (2005) pa je njegov edini igrani celovečerec, v katerem Tilda ni stala red kamero. To pot ji je Guadagnino namenil vlogo slavne rokerice Marianne Lane, ki po prestani operaciji glasilk v družbi svojega nekoliko mlajšega ljubimca Paula (Matthias Schoenaerts) okreva na idiličnem italijanskem otoku Pantelleria, s katerega v lepem vremenu lahko vidiš kakih 60 kilometrov oddaljeno tunizijsko obalo. Njun prijetni oddih nenadoma skali prihod starega prijatelja Harryja (Ralph Fiennes), ki se v družbi svoje mlade hčerke Penelope (Dakota Johnson) nenapovedano pojavi na otoku. [več..]

  7 / 10

  Objavljeno: 23.11.2015
• 

  rtvslo.si

  Italijan Luca Guadagnino nam hoče z Nemirno obalo ponuditi seksi, čuten psihološki film noir, natrpan z zvezdniškimi imeni in oplemeniten z aktualno družbenopolitično kritiko. A njegov film je, pod črto, (pre)plitek bazen, ki ponuja več sloga kot vsebine. Najprej najosnovnejši podatki. Nemirna obala - slovenski naslov na žalost zabriše referenco na slavno popart umetnino Davida Hockneyja, ki je s svojo podobo presekane počitniške idile še kako pomembna - ni adaptacija biografske drame A Bigger Splash (1975), ki popisuje Hockneyjev razhod z ljubimcem Petrom Schlesingerjem, ampak remake erotičnega trilerja La Piscine, v katerem so bili leta 1969 vroči Alain Delon, Jane Birkin in Romy Schneider. Italijanski režiser Luca Guadagnino (I Am Love) je ohranil imena vseh štirih protagonistov in osnovni zaplet, si je pa med drugim vzel to svoboščino, da je dogajanje z Azurne obale preselil na italijanski ognjeniški otok Pantelleria, in tako zgodbo prestavil v neposredno bližino brbotajoče begunske krize (politični komentar v pripoved vstopa prek preslišanih televizijskih poročil in na trenutke vzbuja vtis prisiljene, skoraj eksploatacijske relevantnosti in aktualnosti, ki je bila naknadno stlačena v film). [več..]

  6 / 10

  Objavljeno: 19.11.2015