Joy (2015)

124 minut

Recenzije - Joy

• 

  Iztok Gartner

  Jennifer Lawrence mi gre večino časa pošteno na živce. Tokrat je drugače, tokrat je vrhunska v vlogi preproste mladenke Joy, ki sanja o uspehu. Ki se hoče iz gospodinje in matere, ki skrbi tudi za očeta (Robert De Niro), mamo (Virginia Madsen), bivšega moža (Edgar Ramirez) in babico (Diane Ladd), spremeniti v poslovno žensko z idejo. Z metlo, ki je svet še ni videl. Metlo, ki bo za vedno spremenila čiščenje stanovanja. Film, ki nam dovoli sanjati, je za leto 2016 več kot nujen. [več..]

  8 / 10

  Objavljeno: 29.02.2016
• 

  Portal siol.net

  Zmagovalni niz Davida O. Russlla se je končal. Če odmislimo prepričljiv nastop Jennifer Lawrence, ni na tej pozabljivi biografski drami nič takšnega, kar bi nas lahko posebej radostilo. Ste se kdaj vprašali, kaj bi dobili, če bi v en celovečerec združili epizodo resničnostne oddaje Shark Tank/Dragons' Den, epizodo humoristične nanizanke v slogu Polne hiše in epizodo telenovele po svoji izbiri ter dodali nekaj minut TV-prodaje? Ne? Kakorkoli, na to vprašanje vam bo odgovorila komična biografska drama Davida O. Russlla Joy, k snemanju katere je režiser znova povabil trenutno najbolj vročo filmsko zvezdnico na planetu Jennifer Lawrence. [več..]

  6 / 10

  Objavljeno: 03.02.2016
• 

  rtvslo.si

  Na papirju je Joy klasičen "oskarjevski material": navdihujoča drama o junakinji delavskega razreda, odločeni, da bo uresničila svoj ameriški sen. Dodajte temu še portret disfunkcionalne družine, zaščitni znak režiserja Davida O. Russella, in Jennifer Lawrence v naslovni vlogi predmestne Pepelke. Kje se je torej zalomilo? Martin Scorsese in Leonardo DiCaprio, Christopher Nolan in Christian Bale, Steven Spielberg in Tom Hanks - v filmskem svetu ne manjka stalnih, uspešnih režisersko-igralskih tandemov, in naveza David O. Russell - Jennifer Lawrence velja za enega od njih. Joy je režiserjev in igralkin tretji skupni film (zanj tretji zapored), in prvi, ki ga je Russel priredil izrecno s svojo divo pred očmi. Resnično zgodbo o izumiteljici "čudežne metle" Joy Magnano je na novo spisal do te mere, da lahko uvodna špica trdi le: "Navdahnjeno z resnično zgodbo številnih žensk - še posebej ene". Obenem je Joy tudi dokaz, da se je Russell znašel v ustvarjalni slepi ulici, in koristilo bi mu, če bi naslednji film posnel brez varnostne mreže svoje prve dame. Na papirju je Joy oskarjevski material - v praksi pa je enodimenzionalen, karikiran film, do katerega je težko imeti kaka močna čustva. [več..]

  5 / 10

  Objavljeno: 25.01.2016