Višja sila (2014)

Force Majeure | 118 minut

Recenzije - Višja sila

• 

  Deseta umetnost

  Višja sila švedskega režiserja Rubena Östlunda je njegov četrti celovečerec, v katerem izziva človeško (ne)sebičnost v ekstremnih okoliščinah. Kaj narediti, ko se ljubljeni ne odzove v skladu s pričakovanji? Ali drugače: kaj narediti, ko presenetite samega sebe? In prav osvežujoče je videti filmsko pripoved, ki se ukvarja s spremenjeno vlogo moškega v družini, čeprav je, če smo čisto iskreni, za to že malo pozno. Sveža filmska pripoved z zanimivi režiserskimi prijemi spremlja mlado švedsko družino na počitnicah v francoskih Alpah. Oblečeni so v nove kombinezone in barvno ujemajoče se smučarsko perilo. Zobe čistijo z električnimi krtačkami in obedujejo na hotelski terasi. Ko se med kosilom proti njim začne valiti – sicer nadzorovan – snežni plaz, pa oče Tomas (Johannes Kuhnke) pograbi službeni telefon in ženo Ebba z otrokoma prepusti oblaku snežnega prahu. Ko se ta poleže, se s pobešenimi rameni vrne k družini, ki v tišini nadaljuje s kosilom. Povod za krizni družinski zaplet je na pladnju. Ebba podvomi v moškost “glave družine”, Tomas trmasto zanika svoje dejanje, otroka pa čutita, da je nekaj narobe. [več..]

  7 / 10

  Objavljeno: 15.02.2015
• 

  Portal siol.net

  Pronicljiva, čustvena, napeta ter zelo zelo smešna študija delitve vlog med spoloma in krize identitete, ki nastopi, ko eden od obeh partnerjev ne izpolni pričakovanj. Tomas in Eba (odlična Johannes Bah Kuhnke in Lisa Loven Kongsli), glavna junaka švedske drame Višja sila (Turist/Force Majeure), imata na videz popoln zakon. On je popoln mož in ljubeč oče, ona je popolna žena in ljubeča mati. Oba sta mlada, privlačna, samozavestna in predana svojima čudovitima otrokoma (Vincent in Clara Wettergren). [več..]

  8 / 10

  Objavljeno: 16.01.2015
• 

  Mladina

  Višja sila nam izriše kristalno jasno, snežno belo, sončno razsijano, estetsko čisto, vivaldijevsko sliko sodobne patriarhalne družine: ženska misli na otroke, moški misli le nase. Kaj je narobe s to sliko? Čakajte, da idilična švedska družina – ata Tomas (Johannes Kuhnke), mamika Ebba (Lisa Loven Kongsli) in njuna otroka – prispe na smuko v idilične francoske Alpe, kjer sede v idilično restavracijo z razgledom na idilične Alpe, s katerih se nenadoma utrga niti malo idilični plaz, ki zdrvi proti idilični restavraciji: mati zgrabi otroke, da bi jih zaščitila pred katastrofo, oče pa zgrabi telefon in panično, strahopetno zbeži. Toda plaz zgreši restravracijo. [več..]

  9 / 10

  Objavljeno: 16.01.2015
• 

  Filmski kotiček

  Naključje je hotelo, da je Višja sila tretji zaporedni liffovski naslov iz skandinavskega "bazena" o katerem pišem od nedavnega začetka festivala. Kmalu na vrsto pridejo tudi filmi iz drugih koncev in upam, da bo tudi ostanek sveta držal tempo z zares zanimivimi skandinavskimi naslovi. Višja silo velja med drugim izpostaviti tudi zato, ker v letošnje programu, v sklopu sekcije Posvečeno, imamo priložnost videti vse filme obetavnega in dodobra uveljavljenega švedskega avtorja Rubena Östlunda, ki je za naslovni umotvor v Cannesu prejel nagrado žirije v sekciji Poseben pogled. Višja sila je šele njegov četrti celovečerec, do mojega spoznavnega srečanje s filmi g. Östlunda pa je prišlo ob njegovi drugi dolgometraži Nenamerno (De ofrivilliga, 2008), ki se je izteklo v zelo pozitivno izkušnjo. Že naslednji film Igra (Play, 2011) je obetavnem Švedu prinesel več nagrad na različnih festivalih in ga promoviral v enega najzanimivejših evropskih mladih režiserjev. Östlunda so pred Višjo silo mnogi (upravičeno) označevali za režiserja, ki slogovno in tematsko hodi po stezah, ki jih je utrl veliki Michael Haneke, a po ogledu njegovega najnovejšega izdelka je jasno, da govorimo o režiserju, ki lahko ustvarja slogovno in vsebinsko raznovrstne filme. [več..]

  8 / 10

  Objavljeno: 16.11.2014
• 

  rtvslo.si

  Višja sila ne prikazuje socialnega dna, vojn, tragedij ali roba družbe. Prav nasprotno, protagonista filma sta par, ki ima na videz vse. A elitni hotel, smučanje v Franciji, lepa žena in postaven mož ter zdrava otroka še nikdar ni bilo videti tako moreče kot v tej švedski mojstrovini. Na videz je družina Tomasa (Johannes Kuhnke) in Ebbe (Lisa Loven Kongsli) popolna, kar tudi ovekoveči fotograf na smučišču takoj na začetku filma. A starša se kot par zdita malce nerodna, zaznati je neko nedoločljivo odtujenost, družinska rutina pa je očitno načela kakršno koli že strast, ki jo je par imel v svojih boljših časih. On sicer še položi roko na njeno stegno, a se zdi gesta bolj rutinska, mehanična. Pogovor med njima je skop, z občasnimi na videz neškodljivimi zajedljivimi opazkami, dopust na smučišču pa še en opravek več. [več..]

  9 / 10

  Objavljeno: 14.11.2014