Phoenix (2014)

98 minut

Recenzije - Phoenix

• 

  Mladina

  V razsuti, morbidni, zelo noir Berlin se takoj po koncu II. svetovne vojne vrne Nelly Lenz (Nina Hoss), mlada Judinja, ki so ji v Auschwitzu obraz tako iznakazili, da ji ga morajo s plastično operacijo rekonstruirati. Kar ne bi bilo nič posebnega, če ne bi vztrajala, da ji “izdelajo” tak obraz, kakršnega je imela prej. Johnny (Ronald Zehrfeld), njen mož, zaposlen v nočnem klubu “Phoenix” in prepričan, da je umrla v taborišču, je ne prepozna, kar se ji zdi tako čudno, da mu tudi sama ne pove, kdo je, ampak pusti, da v njej prepozna žensko, podobno svoji “pokojni” ženi, in jo začne zapeljevati – kot da je neznanka. [več..]

  9 / 10

  Objavljeno: 29.05.2015
• 

  Filmski kotiček

  Berlin, leta 1945. Druga svetovna vojna je končana, mesto je v ruševinah, razdeljeno na sektorje pod kontrolo zahodnih in vzhodnih sil. V mesto se vračajo tudi tisti redki Židje, ki so uspeli preživeti v koncentracijskih taboriščih. Med povratniki je tudi Nelly Lenz, ženska iznakaženega obraza in edina preživela članica premožne judovske družine. Prilagoditev na nove okoliščine in življenje na svobodi za žensko, ki je pred vojno pela po berlinskih klubih, ne bo enostavna. Zdi se, da Nelly še vedno živi v preteklosti in si zatiska oči pred realnostjo, saj del nje še vedno utopično verjame, da so stvari lahko takšne, kakršne so bile nekoč. To je verjetno eden izmed razlogov, da se ne razveseli operacije, s katero ji zdravniki na novo rekonstruirajo obraz. Novi obraz oznanja začetek povojnega življenja, ki nima veliko skupnega z dogodki in ljudmi iz njene preteklosti. Obrniti hrbet preteklosti pa je še toliko bolj boleče, ker še vedno ljubi moža Johnnyja, Nemca, ki jo je vse do leta 1944 skrival pred nacisti, ki so na koncu vendarle odkrili njeno skrivališče. On je prepričan, da je Nelly umrla v taborišču, zato (in zaradi novega obraza) jo ne prepozna, ko se nek večer pojavi v nočnem klubu, v katerem dela kot strežaj. A že ob naslednjem srečanju postane bolj pozoren na neznanko, ki ga zelo spominja na ženo. Podobnost je tako očitna, da Johhny kmalu skuje načrt: z njeno pomočjo se bo poskušal dokopati ženine zajetne dediščine. Zanj je to priložnost, da reši svoj materialni položaj, za Nelly, ki pred njim skriva svojo pravo identiteto, je to priložnost, da končno odkrije koliko resnice je v govoricah, da jo je prav on izdal nacistom. [več..]

  6 / 10

  Objavljeno: 02.05.2015
• 

  rtvslo.si

  Dolgoletno sodelovanje Christiana Petzolda in njegove muze Nine Hoss od vzhodnoberlinske dobe (Barbara, 2012) stopa še eno poglavje nazaj v nemški zgodovini. Z naslovnim motivom feniksa Petzold raziskuje, kaj je vstajanje iz pepela pomenilo v prvih kaotičnih povojnih mesecih leta 1945. Nelly Lenz (Nina Hoss) spoznamo, ko se skozi ameriški sektor vrača v Berlin: preživela je Auschwitz, a v vojni izgubila vse - celo njen odstreljeni obraz je tako iznakažen, da ga mora kirurg rekonstruirati na podlagi njenih starih fotografij. "Rada bi bila videti točno taka kot prej," trmasto vztraja, in jasno je, da je popolnoma nov začetek z drugim obrazom in identiteto ne zanima. Prijateljica Lene (Nina Kunzendorf), judovska aktivistka, ji je uredila dokumente za pot v Hajfo, "kjer bomo Judje lahko živeli v miru", a Nelly je za družbenopolitično klimo in vprašanja (ne)sprave slepa; kot duh tava med ruševinami zbombardiranega Berlina in po nočnih klubih išče svojega moža Johnnyja (Ronald Zehrfeld), čigar ljubezen je bila edino, tako pravi, kar jo je v taborišču držalo pri življenju. [več..]

  8 / 10

  Objavljeno: 13.11.2014