Komunistični film je zgodba o afirmativni, državotvorni filmski produkciji iz 'države, ki ne obstaja več … razen v filmu.' Vse od konca druge svetovne vojne, ko so v Beogradu postavili prostrane studie Avala filma, pa do razpada Jugoslavije pol stoletja pozneje so pod nadzorom maršala Tita, ljubitelja filmov in filmskih zvezdnikov, nastajali številni vojni spektakli, t.i. partizanski filmi, ki so slavili narodnoosvobodilno vojno in nadaljevanje revolucije: Kozara, Sutjeska, Bitka za Neretvo, Igmanski marš itd. Studii Avala filma so bili v tistem času vrhunsko opremljeno in prostrano filmsko središče, tam so od leta 1962 naprej – predvsem po zaslugi Ratka Draževića, nekdanjega agenta Udbe – snemali tudi številne evropske in hollywoodske koprodukcije. Festival jugoslovanskega filma v Pulju je bil pomembna mednarodna manifestacija. In Leka Konstantinović je bil več kot tri desetletja osebni kinooperater maršala Tita. Komunistični film je tudi njegova zgodba, enako kot zgodba o danes zapuščenih in povsem uničenih objektih Avala filma.